INDIJSKA FILOZOFIJA
Ogromna količina zapisanih besedil je zapisana v SANSKRTU jeziku ki je bil nosilec indijske kulture do 15. stoletja .
Do 5 .stoletja ga imenujemo VEDSKI potem pa KLASIČNI (EPSKI).Je popolno strukturiran in ima notranjo logiko - sestoji iz 52 črk.
Najstarejši znani tekst ,ki je obsežno besedilo v verzih je napisan v tem jeziku in se imenuje VEDE. To so religiozni spevi ,ki veljajo za mantro in so razodeto znanje -ŠRUTI.
Do 5 .stoletja ga imenujemo VEDSKI potem pa KLASIČNI (EPSKI).Je popolno strukturiran in ima notranjo logiko - sestoji iz 52 črk.
Najstarejši znani tekst ,ki je obsežno besedilo v verzih je napisan v tem jeziku in se imenuje VEDE. To so religiozni spevi ,ki veljajo za mantro in so razodeto znanje -ŠRUTI.
V grobem delimo indijsko filozofijo na 9 sistemov.
V smislu religioznosti jih ločimo na TEISTIČNE in ATEISTIČNE.Teistične poznajo koncept Boga , ateistične pa ne.
Bistvena kvalifikacija pa izhaja iz priznavanja ali nepriznavanja temeljnih tekstov starodavne Indije (Vede).V tem kontekstu
delimo šole indijske filozofije na ortodoksne (astika), ki spoštujejo tradicijo Ved, in heterodoksne (nastika), ki je ne spoštujejo.
Osrednja tema vseh smeri vedantski filozofij je vprašanje odnosa posamezne duše,proti vseobsežnemu sebstvu absoluta.
Med ortodoksne uvrščamo šole:
V smislu religioznosti jih ločimo na TEISTIČNE in ATEISTIČNE.Teistične poznajo koncept Boga , ateistične pa ne.
Bistvena kvalifikacija pa izhaja iz priznavanja ali nepriznavanja temeljnih tekstov starodavne Indije (Vede).V tem kontekstu
delimo šole indijske filozofije na ortodoksne (astika), ki spoštujejo tradicijo Ved, in heterodoksne (nastika), ki je ne spoštujejo.
Osrednja tema vseh smeri vedantski filozofij je vprašanje odnosa posamezne duše,proti vseobsežnemu sebstvu absoluta.
Med ortodoksne uvrščamo šole:
- njaja – šola logike
- vajšešika – atomistična šola
- samkhja – šola štetja
- joga – Patanadžalijev sistem
- purva mimamsa – tradicija vedske eksegeze s poudarkom na vedskih ritualih
- vedanta – tradicija Upanišad s poudarkom na vedski filozofiji
- budizem
- jainizem
- karvaka
JOGA
Patandžali je smiselno uredil vse znanje o jogi .
Osnovna definicija joge pravi takole: joga je umirjanje mislenih procesov.
V joga sutrah je je jogo razdelil na osem stopenj:
1.jama – kodeks ravnanja,etične norme v odnosu do družbe
4.pranajama – nadzor dihanja, ki pripelje do združenja uma in telesa
5.pratjahara – prenehanje čutnega zaznavanja
6.dharana – koncentracija, enosmernost misli
7.dhjana – meditacija
8.samadhi – stanje razsvetljene zavesti
Osnovna definicija joge pravi takole: joga je umirjanje mislenih procesov.
V joga sutrah je je jogo razdelil na osem stopenj:
1.jama – kodeks ravnanja,etične norme v odnosu do družbe
- ahimsa (nenasilje),
- satja(resnicoljubnost),
- asteja (vzdržati se kraje),
- brahmačarja (celibat) in
- aparigraha (nepohlepnost).
- šauča (zunanja in notranja čistost),
- santoša (zadovoljstvo),
- tapas (strogosti),
- svadhjaja (proučevanje svetih spisov in ponavljanje manter) in
- išvarapranidhana (predanost Bogu).
4.pranajama – nadzor dihanja, ki pripelje do združenja uma in telesa
5.pratjahara – prenehanje čutnega zaznavanja
6.dharana – koncentracija, enosmernost misli
7.dhjana – meditacija
8.samadhi – stanje razsvetljene zavesti
Osnovne veje joge:
- Bhakti joga- pot predanosti, želja po zlitju z božanskim.
- Džana joga: pot spoznanja, samozavedanja
- Karma joga: pot nesebičnega delovanja
- Aštanga/Radža joga : kraljevska pot joge, osemstopenjska pot joge
- Hatha joga:razvijanje potenciala telesa
- Mantra joga: zvok kot pot do desaganja transcendence
- Laja joga:postopno odkrivanje notranjih plasti bivanja, ki pripeljejo do absolutnega
- Integralna joga: sodobna sinteza
